{"id":161,"date":"2014-09-02T20:03:18","date_gmt":"2014-09-02T18:03:18","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/?page_id=161"},"modified":"2015-03-30T10:26:48","modified_gmt":"2015-03-30T08:26:48","slug":"navadni-jelen","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/?page_id=161","title":{"rendered":"Navadni jelen"},"content":{"rendered":"
\"\"<\/a>

Jelenjad pozimi (foto: M. Krofel)<\/p><\/div>\n

Opis<\/b>
\nJe na\u0161 najve\u010dji jelen, ki je v ple\u010dih visok do slab poldrugi meter. Glava je dolga, uhlja pa velika in koni\u010dasta. Rep je dalj\u0161i kot pri srnjadi in meri 15 cm. Dlaka je dolga in krhka, poleti rde\u010de rjava, pozimi sivo rjava. Samci imajo na vratu dalj\u0161o in temnej\u0161o dlako (grivo). Zadnjica je bela. <\/span><\/p>\n

Mladi\u010d je lisast, nejasno izra\u017eene lise pa lahko ostanejo vzdol\u017e hrbta vse \u017eivljenje. <\/span><\/p>\n

Samec ima na \u010delu razvejano rogovje, samica (ko\u0161uta) pa je mulasta (brez rogovja). Mlademu samcu se \u017ee z osmim mesecem pojavijo na \u010delnici nastavki za bodo\u010de rogovje. Prvo rogovje, ki za\u010dne rasti v starosti 12-14 mesecev, \u0161e ni razvejano. Le-to odpade aprila, na njegovem mestu pa za\u010dne rasti novo, ki je vsako leto ve\u010dje in bolj razvejano. Jelen ima najve\u010dje rogovje po desetih letih. Staro rogovje odpada marca ali aprila, \u010di\u0161\u010denje novega pa se razvle\u010de od julija do septembra. Mladi jeleni \u010distijo rogovje pozneje kot stari. Rogovje odraslega jelena je sestavljeno iz dveh vej (paro\u017eki). Paro\u017eki na vrhu veje tvorijo t. i. krono. Veji merita najve\u010d 120 cm, na njima pa je po 7 ali celo ve\u010d paro\u017ekov. Leva in desna veja s paro\u017eki sta si bolj ali manj zrcalno simetri\u010dni. <\/span><\/p>\n

Na\u0161i jeleni tehtajo do 250 kg, ko\u0161ute pa do 150 kg.<\/span><\/p>\n

\u017divljenje<\/b>
\nJelen je aktiven zlasti v mraku in pono\u010di. Podnevi po\u010diva v zavetju dreves, z mrakom pa gre na pa\u0161o. Je pre\u017evekovalska vrsta, ki se hrani predvsem s travami. Jeleni so \u010dredne \u017eivali. Ponekod v Evropi so pozimi \u017ee zabele\u017eili ve\u010dstoglave \u010drede. Ko\u0161ute z teleti se dru\u017eijo med sabo, samci pa pozimi sestavljajo svoje trope ali pa so samotarji. Tropi jelenov razpadejo v za\u010detku parjenja (ruka), to je septembra, ko si v medsebojnih bojih posku\u0161ajo pridobiti \u010dim ve\u010d ko\u0161ut.<\/p>\n

Ko\u0161uta je breja 230-240 dni, maja ali junija pa skoti navadno le enega teleta. Mati ga doji pribli\u017eno 3 mesece. Teleta spolno dozorijo v drugem (ko\u0161ute) oz. v tretjem letu \u017eivljenja (jeleni).<\/p>\n

\u017divljenjska doba je 15 do 20 let, povpre\u010dna pa 5-6 let. Najpomembnej\u0161i plenilec jelenjadi je volk. V jelenovi prehrani ve\u010dji del obsegajo trave, semena in plodovi. Pozimi lahko objeda iglavce in lupi lubje.<\/p>\n

\"\"<\/a>

Jelen (foto: M. Krofel)<\/p><\/div>\n

\u017divljenjski prostor<\/b>
\nJelenov \u017eivljenjski prostor so predvsem gozdovi, od ni\u017ein do gornje gozdne meje. Najbolj mu ustrezajo sti\u010di\u0161\u010da gozdov in odprtih (obdelovalnih) povr\u0161in. V Sloveniji najve\u010d jelenjadi \u017eivi v dinarskih bukovo-jelovih gozdovih in njihovih spremenjenih, zlasti zasmre\u010denih sestojih. V alpskem gorskem svetu \u017eivi jelenjad v me\u0161anih in smrekovih gozdovih, v ni\u017einski vzhodni Sloveniji pa tudi v poplavnih gozdovih.<\/p>\n

Raz\u0161irjenost v Sloveniji<\/b>
\nV 19. stoletju je bila avtohtona jelenjad na Slovenskem prakti\u010dno iztrebljena, ker je bila po letu 1848 lovska pravica vezana na lastnika zemlji\u0161\u010da. Zadnji jeleni naj bi v la\u0161kem okraju padli \u017ee leta 1736 (Anonimus, 1936), na Gorjancih leta 1823 (\u0160a\u0161elj, 1929), v Trnovskem gozdu leta 1826 (Mikuleti\u010d, 1978), na Ko\u010devskem leta 1852 (Sajovic, 1919) in na Sne\u017eniku leta 1865 (Valentin\u010di\u010d, 1958\/59) ali pa leta 1875 (Anonimus, 1912). Vpra\u0161anje pa je, ali je bila jelenjad v drugi polovici 19. stoletja res povsem iztrebljena. Po vsej verjetnosti so se jeleni obdr\u017eali vsaj v gozdovih Javornikov in Nanosa. Konec 19. stoletja so na Kranjskem in \u0160tajerskem postavili nekaj obor, ki so bistveno vplivale na nadaljnjo zgodovino jelenjadi na Slovenskem.<\/p>\n

Sedanja jelenjad v veliki ve\u010dini izvira iz omenjenih obor. Do druge polovice tega stoletja je jelenjad \u017ee poselila Karavanke in del Kamni\u0161kih in Savinjskih Alp, Pohorje in ko\u010devski ter notranjski-dinarski kras. Po \u0161estdesetih letih se je jelenjad hitro \u0161irila na nova, \u0161e neposeljena ozemlja. Dandanes je pogosta, redka je le v visokogorju Julijskih Alp in pa na sami obali. V Prekmurje se je naselila iz Mad\u017earske.<\/p>\n

Raz\u0161irjenost<\/b>
\nListnati in me\u0161ani gozdovi palearkti\u010dne Evrazije od Anglije do Daljnega vzhoda. Na jugu se\u017ee v severno Afriko, na Sardinijo in Korziko, v Malo Azijo in na Kavkaz. Na severu jelenjad \u017eivi do severne polovice Skandinavije. Jelen \u017eivi tudi v Severni Ameriki, kjer je znan pod imenom vapiti (Cervus elaphus canadensis), v Aziji pa zlasti v Kazahstanu \u017eivi pod imenom maral (Cervus elaphus maral).<\/p>\n

V mnogih obmo\u010djih ga je \u010dlovek iztrebil, zato zdaj\u0161nja raz\u0161irjenost ni sklenjena. Evropsko jelenjad so uspe\u0161no naselili tudi v J. Ameriko (\u010cile in Argentina), Novo Zelandijo in Avstralijo.<\/p>\n

\"\"<\/a>

Ko\u0161uta (foto: M. Krofel)<\/p><\/div>\n

Jelen je zelo spremenljiva \u017eivalska vrsta. Na telesno velikost in mo\u010d rogovja vplivajo \u017eivljenjske razmere v okolju. Majhni jeleni so na \u0160kotskem, Norve\u0161kem in na Korziki. Najve\u010dji so jeleni ni\u017einskih obmo\u010dji, jeleni gorskih predelov pa so navadno manj\u0161i od njih.<\/p>\n

Status<\/b>
\n<\/strong>Stabilen.<\/span><\/p>\n

Lovna doba<\/strong>
\njelen: 16. 8. – 31. 12.
\nko\u0161uta: 1.9.-31.12.
\nteleta obeh spolov: 1. 9. – 31. 1.
\njunica, lan\u0161\u010dak: 1.7. – 31. 1.<\/p>\n

VIR: LZS<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Opis Je na\u0161 najve\u010dji jelen, ki je v ple\u010dih visok do slab poldrugi meter. Glava je dolga, uhlja pa velika in koni\u010dasta. Rep je dalj\u0161i kot pri srnjadi in meri 15 cm. Dlaka je dolga in krhka, poleti rde\u010de rjava, pozimi sivo rjava. Samci imajo na vratu dalj\u0161o in temnej\u0161o dlako (grivo). Zadnjica je bela. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":132,"menu_order":2,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/161"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=161"}],"version-history":[{"count":13,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/161\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":767,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/161\/revisions\/767"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/132"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=161"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}