{"id":163,"date":"2014-09-02T20:03:36","date_gmt":"2014-09-02T18:03:36","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/?page_id=163"},"modified":"2015-08-17T12:01:04","modified_gmt":"2015-08-17T10:01:04","slug":"divji-prasic","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/?page_id=163","title":{"rendered":"Divji pra\u0161i\u010d"},"content":{"rendered":"
\"\"<\/a>

Na travniku (foto: M. Krofel)<\/p><\/div>\n

Opis<\/b>
\nZajetno telo nosijo kratke in mo\u010dne noge. Prsti so \u0161e \u0161tirje, vsi s parklji. Prednji del telesa je posebno mo\u010dan. Dolga, klinasta glava se postopno zo\u017euje v koni\u010dast rilec. Kratek rep se kon\u010da s \u010dopom dlake. O\u010di so razmeroma majhne, uhlji pa kratki, \u0161iroki in pokon\u010dni. Telo pokriva mo\u010dna \u0161\u010detinasta dlaka, ki je sivo rjava do temno rjava. <\/span><\/p>\n

Mladi\u010di so svetlo rjavi, s temnimi vzdol\u017enimi progami. Pri odraslih \u017eivalih so posamezne dlake tudi bele. Po sredini hrbta je dlaka dalj\u0161a, na trebuhu pa gostej\u0161a in volnata. <\/span><\/p>\n

Zobni niz je bolj ali manj popoln, vsi zobje pa zrastejo v tretjem letu. Velike podo\u010dnike, ki se izvihajo navzven, poznamo pod imenom \u010dekani, ki so pri samcih mo\u010dnej\u0161i kot pri samicah. Ko\u010dniki imajo nizke krone in grbi\u010dave povr\u0161ine.<\/span><\/p>\n

\u017divljenje<\/b>
\nDivji pra\u0161i\u010d je previdna in razumna \u017eival. Aktiven je najve\u010d pono\u010di. Je vsejed, ve\u010dino v prehrani pa sestavljajo podzemski deli rastlin in plodovi. V zemljo rije za nevreten\u010darji, rad pa se loti tudi mrhovine. Svinje in mlade \u017eivali se dru\u017eijo v trope, ki v na\u0161ih krajih \u0161tejejo 10 do 30 \u017eivali. Odrasli merjasci so samotarji. Tropu se pribli\u017eajo le v \u010dasu parjenja (bukanja), to je od novembra do januarja.<\/p>\n

Svinja nosi 108-120 dni, skoti pa do 10 mladi\u010dev, od katerih jih pre\u017eivi najve\u010d osem, to je, kolikor seskov ima svinja. V tem obdobju zapusti skupnost in iz rastlinskega materiala in podlanke zgradi gnezdo. Ob rojstvu \u017eivali \u017ee vidijo in so odlakane. Mati jih doji poldrugi do pol tretji mesec. Svinje so spolno zrele v 8.-10. mesecu, merjasci pa nekoliko pozneje.<\/p>\n

\u017divljenjska doba divjega pra\u0161i\u010da je 8-10 let. Najpomembnej\u0161i naravni sovra\u017enik je volk, ki jim je \u0161e posebno nevaren v visokem snegu. Iz na\u0161ih krajev so znani primeri, ko jih je v visokem snegu lovil tudi medved.<\/p>\n

\u017divljenjski prostor<\/b>
\nPri nas poseljuje listnate in me\u0161ane gozdove, ustrezajo pa mu tudi obse\u017enej\u0161a mo\u010dvirja. V gorah \u017eivi do gozdne meje.<\/p>\n

\"\"<\/a>

Pozimi (foto: M. Krofel)<\/p><\/div>\n

Raz\u0161irjenost v Sloveniji<\/b>
\nZa zgodovino divjega pra\u0161i\u010da na Slovenskem je bistvenega pomena odredba cesarice Marije Terezije iz leta 1770, s katero je ukazala divje pra\u0161i\u010de v prosti naravi povsem zatreti. Po tem obdobju so bili v na\u0161ih krajih prakti\u010dno iztrebljeni. Kronika gozdne uprave kneza Karla Auersperga v Ko\u010devju ne izkazuje nobenega odstrela divjih pra\u0161i\u010dev \u017ee od leta 1768 pa vse do 1918 (\u0160avelj, 1933). Ob tem lahko celo pomislimo, da je bil na Kranjskem divji pra\u0161i\u010d iztrebljen \u017ee sredi 18. stoletja. Leta 1912 se je pojavil na veleposestvu Ruper\u010dvrh (severno pobo\u010dje Gorjancev), katerega lastnik je bil gra\u0161\u010dak Herman Goriany, velik merjasec, kateremu sta se pridru\u017eili dve svinji, ki sta u\u0161li iz majhne obore na omenjenem veleposestvu. Odtlej so se divji pra\u0161i\u010di vse pogosteje pojavljali v Beli Krajini, v okolici Novega mesta in v Mali gori.\u00a0Omenjeno obmo\u010dje so povsem poselili do konca 20. let prej\u0161njega stoletja, prodirali pa so \u0161e naprej. V naslednjih dvajsetih letih so se divji pra\u0161i\u010di raz\u0161irili na Sne\u017enik, Ko\u010devsko, v Zasavje, okolico Celja, Haloze in na Bo\u010d. Leta 1926 so se pojavili tudi na Pohorju in leto pozneje na Kozjaku (Paitler, 1927). Konec \u0161tiridesetih let so se divji pra\u0161i\u010di za\u010deli redneje pojavljati na Krasu in Tolminskem, v za\u010detku petdesetih let pa tudi v Julijskih Alpah. V petdesetih letih so postajali vse pogostej\u0161i in rednej\u0161i tudi v vzhodni Sloveniji, razen Prekmurja, kamor so se po odstranitvi ograje na dr\u017eavni meji raz\u0161irili z Mad\u017earske. Dandanes divji pra\u0161i\u010d poseljuje, bodisi stalno bodisi le ob\u010dasno, celotno ozemlje Slovenije, domala do same obale.<\/p>\n

\"Mladi\u010di\"<\/a>

Mladi\u010di<\/p><\/div>\n

Raz\u0161irjenost<\/b>
\nPrvotno je divji pra\u0161i\u010d poseljeval stepska in gozdnata obmo\u010dja Evrazije in severne Afrike, do Japonske na vzhodu. Na severu \u017eivi od 55 do 60 o severne zemljepisne \u0161irine, na jugu pa vse do Indije in \u0160ri Lanke. \u017divi tudi na Sardinji in Korziki. \u010clovek ga je naselil v Ameriko. Na mnogih oceanskih otokih pa so naseljeni doma\u010di pra\u0161i\u010di, ki so potomci divjih, podivjali. Variabilnost in podvrsta Velikost divjih pra\u0161i\u010dih je zelo spremenljiva (Berymanovo pravilo). Najve\u010dje \u017eivali \u017eivijo proti vzhodu (Mongolija), najmanj\u0161e pa na Sardinji in Korziki ter v Severni Afriki. Divji pra\u0161i\u010d je sorodnik doma\u010dega. Za\u010detki udoma\u010devanja segajo v jugozahodno Azijo ali pa morda zahodno Indijo, in sicer v 9. in 8. tiso\u010dletje pred n. \u0161.. Kri\u017eanci med doma\u010dimi in divjimi pra\u0161i\u010di niso izjema. V Sloveniji so znani iz okolice Trebelnega, Jesenic na Dolenjskem, \u010crnomlja in Konji\u0161ke gore. Praviloma divji veper (pravimo mu merjasec) zasko\u010di doma\u010do svinjo. Kri\u017eancev je bilo najve\u010d v obmo\u010djih, kjer so doma\u010de pra\u0161i\u010de prosto pasli. Glede na to, da je hlevska reja pra\u0161i\u010dev mlada in sega v za\u010detek 19. stoletja, je bilo v preteklosti ve\u010d kri\u017eanj. Tako imajo verjetno vse evropske divje svinje v sebi tudi gene doma\u010dih.<\/p>\n

Status
\n<\/strong>Se pove\u010duje. Tako kot v preostali Evropi se tudi v Sloveniji \u0161tevil\u010dnost pra\u0161i\u010dev ve\u010da, zato ta vrsta ni ogro\u017eena.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Lovna doba<\/strong>
\nmerjasec: 1. 1. – 31. 1.
\nsvinja: 1. 7. – 31. 1.
\nozimci in lan\u0161\u010daki obeh spolov: 1. 1. – 31. 12.<\/p>\n

VIR: LZS<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Opis Zajetno telo nosijo kratke in mo\u010dne noge. Prsti so \u0161e \u0161tirje, vsi s parklji. Prednji del telesa je posebno mo\u010dan. Dolga, klinasta glava se postopno zo\u017euje v koni\u010dast rilec. Kratek rep se kon\u010da s \u010dopom dlake. O\u010di so razmeroma majhne, uhlji pa kratki, \u0161iroki in pokon\u010dni. Telo pokriva mo\u010dna \u0161\u010detinasta dlaka, ki je sivo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":132,"menu_order":3,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/163"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=163"}],"version-history":[{"count":12,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/163\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":927,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/163\/revisions\/927"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/132"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=163"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}