{"id":248,"date":"2014-09-03T19:12:18","date_gmt":"2014-09-03T17:12:18","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/?page_id=248"},"modified":"2015-03-30T10:28:43","modified_gmt":"2015-03-30T08:28:43","slug":"jazbec","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/?page_id=248","title":{"rendered":"Jazbec"},"content":{"rendered":"

Opis<\/b>
\nJazbec je na\u0161a najve\u010dja kuna. Njegova glava je koni\u010dasta, trup pa mo\u010dan in zajeten. Okon\u010dine so mi\u0161i\u010daste, kremplji na prstih pa dolgi. Glava je bela, prek o\u010di in uhljev se vle\u010de \u0161iroka \u010drna proga, ki se za\u010dne kak centimeter za smr\u010dkom. Hrbet je siv, z rumenkastimi, rjavkastimi ali srebrnimi odtenki. Trebuh pora\u0161\u010da redka \u010drna dlaka. Rep je kratek in svetel. <\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>

Jazbec (foto: M. Krofel)<\/p><\/div>\n

Te\u017ea je odvisna od koli\u010dine shranjene tol\u0161\u010de, zato se med letom ob\u010dutno spreminja. Izjemoma tehta tudi ve\u010d kot 20 kg.<\/span><\/p>\n

\u017divljenje<\/b>
\nJe pono\u010dnjak. Ponavadi se giblje po\u010dasi in previdno. Dokaj dobro pleza, v sili pa tudi plava. Voh in sluh sta dobro razvita, vid pa je razmeroma \u0161ibak.<\/p>\n

Pozimi ve\u010dinoma miruje v jazbini, vendar to ni pravo zimsko spanje (hibernacija). Zaradi obilja podko\u017ene tol\u0161\u010de dolgo vzdr\u017ei brez hrane. Jeseni in pozimi je povpre\u010dna te\u017ea jazbecev ve\u010dja kot spomladi. Pozimi zapu\u0161\u010da brlog tudi v globokem snegu in hudem mrazu.<\/p>\n

Jazbe\u010devo podzemno domovanje je labirint hodnikov in kotlov. Vhodov s premerom 30-50 cm je ve\u010d. V gri\u010devnatem svetu so lahko hodniki dolgi do 10 m in tudi 2-4 m globoko.”Spalnica” je najve\u010dja in v premeru do 1,5 m. Jazbec jo nastelje s suhim listjem, travami in mahovi. V bli\u017eini jazbine je latrina, kjer se jazbec iztreblja. Le-te so lahko tudi v podzemnem domovanju.<\/p>\n

Jazbeci pogosto \u017eivijo v dru\u017einskih skupnostih. V ugodnem habitatu potrebuje ena \u017eival 1-2 km2 velik teritorij.<\/p>\n

Jazbec je vsejed. Hrani se z malimi sesalci, \u0161e posebno z njihovimi mladi\u010di, dvo\u017eivkami, hro\u0161\u010di in drugimi \u017eu\u017eelkami, pol\u017ei, de\u017eevniki in mrhovino, pleni tudi gnezda in legla. Od rastlinske hrane se hrani s koreninami in gomolji, sadjem, raznimi \u017eiti, jagodi\u010devjem, \u017eirom in \u017eelodom. Najve\u010dji dele\u017e v prehrani pa zavzemajo de\u017eevniki.<\/p>\n

Jazbe\u010devo razmno\u017eevanje je zapleteno; parijo se med februarjem in majem. Samice, ki v tem obdobju niso bile oplojene, in pa mlade samice, ki so \u0161ele spolno dozorele, se parijo \u0161e do septembra. Oplojeno jaj\u010dece 3-9 mesecev miruje in se \u0161ele decembra vgnezdi v materni\u010dno steno. Mladi\u010di, ki jih je v leglu 1-5, se skotijo pod zemljo in ostanejo tam kar dva meseca. Jazbe\u010deva \u017eivljenjska doba je do 15 let. 35% \u017eivali ne pre\u017eivi tretjega leta. Naravna sovra\u017enika sta volk in ris, znani pa so tudi smrtni izidi teritorialnih bojev.<\/p>\n

\u017divljenjski prostor<\/b>
\nNa izbiro habitata vplivata pokrovnost terena in kakovost zemlje. Potrebuje suho, odcedno zemljo, v katero si lahko izkoplje podzemsko domovanje. Najpogosteje domuje v me\u0161anih gozdovih. Pri nas mu ustrezajo suhi in topli gozdovi preddinarskega sveta. Redkeje se skriva v grmi\u0161\u010dih in na odprtih predelih. Jazbine si lahko izkoplje na nenavadnih krajih; znan je primer, da se je skrival pod \u017eelezni\u0161ko progo (Kranberger, 1961\/62) ali npr. jazbina pod hlevom na obrobju \u010crnomlja.<\/p>\n

Raz\u0161irjenost v Sloveniji<\/b>
\nJazbec je splo\u0161no raz\u0161irjena vrsta. Ponekod se pojavlja samo ob\u010dasno (npr. Dravsko polje; Maroh, 1954\/55). V gorah ne \u017eivi visoko.<\/p>\n

Raz\u0161irjenost<\/b>
\nGozdnata in stepska obmo\u010dja celotne palearkti\u010dne Evrazije. Na severu ponekod \u017eivi do polarnega kroga, na jugu pa do Palestine, Irana, Tibeta in ju\u017ene Kitajske. \u017divi tudi na nekaterih sredozemskih otokih (Kreta, Rodos), Balkanu, v Angliji in na japonskem oto\u010dju.<\/p>\n

Status
\n<\/strong>Stabilen.<\/span><\/p>\n

Lovna doba<\/strong>
\n1. 8. – 31. 12.<\/p>\n

VIR: LZS<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Opis Jazbec je na\u0161a najve\u010dja kuna. Njegova glava je koni\u010dasta, trup pa mo\u010dan in zajeten. Okon\u010dine so mi\u0161i\u010daste, kremplji na prstih pa dolgi. Glava je bela, prek o\u010di in uhljev se vle\u010de \u0161iroka \u010drna proga, ki se za\u010dne kak centimeter za smr\u010dkom. Hrbet je siv, z rumenkastimi, rjavkastimi ali srebrnimi odtenki. Trebuh pora\u0161\u010da redka \u010drna […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":132,"menu_order":5,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/248"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=248"}],"version-history":[{"count":6,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/248\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":770,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/248\/revisions\/770"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/132"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=248"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}