{"id":254,"date":"2014-09-03T19:13:18","date_gmt":"2014-09-03T17:13:18","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/?page_id=254"},"modified":"2015-03-30T10:29:13","modified_gmt":"2015-03-30T08:29:13","slug":"poljski-zajec","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/?page_id=254","title":{"rendered":"Poljski zajec"},"content":{"rendered":"
\"\"<\/a>

V teku (foto: M. Krofel)<\/p><\/div>\n

Opis<\/b>
\nPoljski zajec je zna\u010dilen predstavnik svojega rodu. Hrbet je v srednjem delu rjav. Ker so posamezne dlake tribarvne (spodaj svetlo sive, v sredini \u010drne in zgoraj rjave), na hrbtu prihaja do izraza tudi \u010drna barva. Na zadnjem delu hrbta so bolj izra\u017eeni sivi toni. Prsi in boki so rde\u010dkasto rjavi, trebuh pa povsem bel. Rep je zgoraj \u010drn, spodaj pa bel. Uhlji so na hrbtni strani beli, naprej uvihan rob pa pora\u0161\u010dajo kratke temne dla\u010dice z rumenkastimi konicami. Notranjost uhljev je svetla, bledo rumena in oker barve. V srednjem delu je \u010drna lisa, \u010drno obrobljen pa je tudi vrh. <\/span><\/p>\n

Odrasel zajec tehta do 5 kg, izjemoma ve\u010d.<\/span><\/p>\n

\u017divljenje<\/b>
\nAktiven je podnevi in pono\u010di. Je samotar in se vse leto zadr\u017euje na svojem teritoriju. Je dober teka\u010d, ki se predvsem s hitrim tekom re\u0161uje pred plenilci.<\/p>\n

Najve\u010d se hrani z zelenimi deli rastlin, vendar je prehrana zelo odvisna od sezone. Z vitamini bogate mehke iztrebke, ki jih izlo\u010da podnevi, ponovno zau\u017eije (koprofagija).<\/p>\n

Pariti se za\u010dne pozimi. Zajklje se mno\u017ei\u010dno gonijo okrog 20. januarja. Brejost traja 42 dni, v leglu pa je 1 – 6 mladih, ki so \u017ee takoj odlakani. Ob rojstvu tehtajo okrog 150 g, sesajo 17 dni. Te\u017eo odraslih \u017eivali dose\u017eejo po 240 dneh. Zajklja koti do 4- krat na leto. \u010ce so bila jaj\u010deca oplojena samo v eni veji maternice, so lahko \u0161e pred porodom oplojena tudi jaj\u010deca v drugi veji. Tako nosi zajklja zarodke razli\u010dne starosti. Pojav, ki je razmeroma redek, imenujemo superfetacija.<\/p>\n

\u017divljenjska doba poljskega zajca je 12 – 13 let, vendar so v naravi redki zajci starej\u0161i od 5 let. Smrtnost je najve\u010dja pri mladih \u017eivalih v prvem letu \u017eivljenja. Najpomembnej\u0161i plenilec je verjetno lisica, mladi\u010de pa plenijo tudi ujede, kune in klate\u0161ke ma\u010dke. Velike izgube povzro\u010data kmetijstvo in promet.<\/p>\n

\u017divljenjski prostor<\/b>
\nNajraje se zadr\u017euje na odprtih predelih (polja, travniki, pa\u0161niki), pre\u017eivi pa lahko tudi v gozdnati krajini. V Sloveniji dose\u017ee najve\u010djo populacijsko gostoto v ni\u017eavju subpanonskega in submediteranskega sveta.<\/p>\n

\"\"<\/a>

Poljski zajec (foto: M. Krofel)<\/p><\/div>\n

Raz\u0161irjenost<\/b>
\nPoljski zajec poseljuje Evropo, Malo Azijo ter Bli\u017enji in Srednji vzhod. Razen visokogorskih obmo\u010dji alpskega sveta je splo\u0161no raz\u0161irjen. V Dinaridih (npr. Sne\u017enik), kjer ni planinskega zajca, \u017eivi do samih gorskih vrhov.<\/p>\n

\"\"<\/a>

Poljski zajec (foto: M. Krofel)<\/p><\/div>\n

Variabilnost in podvrsta<\/b>
\nZnanih je veliko podvrst, ki pa jih le te\u017eko razlikujemo med seboj. Zajci primorskih obmo\u010dij so manj\u0161i od celinskih. Seveda ne smemo pozabiti, da so v Sloveniji v preteklosti naseljevali zajce iz raznih obmo\u010dij Evrope, zlasti iz \u010ce\u0161ke in Srbije. Tako ne bomo nikoli poznali genetskih in morfolo\u0161kih zna\u010dilnosti na\u0161ih avtohtonih zajcev.<\/p>\n

Status
\n<\/strong>Stabilen.<\/span><\/p>\n

Lovna doba<\/strong>
\n1. 10. – 15. 12.<\/p>\n

VIR: LZS<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Opis Poljski zajec je zna\u010dilen predstavnik svojega rodu. Hrbet je v srednjem delu rjav. Ker so posamezne dlake tribarvne (spodaj svetlo sive, v sredini \u010drne in zgoraj rjave), na hrbtu prihaja do izraza tudi \u010drna barva. Na zadnjem delu hrbta so bolj izra\u017eeni sivi toni. Prsi in boki so rde\u010dkasto rjavi, trebuh pa povsem bel. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":132,"menu_order":8,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/254"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=254"}],"version-history":[{"count":7,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/254\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":771,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/254\/revisions\/771"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/132"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=254"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}