{"id":268,"date":"2014-09-03T19:14:37","date_gmt":"2014-09-03T17:14:37","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/?page_id=268"},"modified":"2015-03-30T10:30:11","modified_gmt":"2015-03-30T08:30:11","slug":"navadni-polh","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/?page_id=268","title":{"rendered":"Navadni polh"},"content":{"rendered":"

Opis
\n<\/b>Najve\u010dji predstavnik dru\u017eine. O\u010di so velike, obrobljene s \u010drnim kolobarjem. Enakomerno ko\u0161at rep je nekako splo\u0161\u010den. Hrbet je srebrno siv, s starostjo pa za\u010dno na njem nastajati rjavi odtenki. Trebuh je bel z rjavkastimi toni. Dlaka je kratka in zelo gosta. Rep je enako obarvan kot hrbet, vendar z manj izra\u017eenimi rjavimi odtenki. Spodnja stran repa je svetlej\u0161a. <\/span><\/p>\n

Odrasel polh lahko tehta do 250 g.<\/span><\/p>\n

\"\"<\/a>

Polh (foto: M. Krofel)<\/p><\/div>\n

\u017divljenje<\/b>
\nPono\u010dnjak. Je izvrsten plezalec, ki se na tleh ne po\u010duti dobro. Dan prespi v kra\u0161kem podzemlju, drevesnem duplu ali pa v pti\u010dji valilnici. Prezimuje v zemlji (kra\u0161ko podzemlje, rovi pod koreninami velikih dreves). Pri nas gredo polhi na prezimovanje s prvimi slanami, prebudijo pa se aprila. Med spanjem (hibernacijo) izgubijo 35-50% telesne te\u017ee.<\/p>\n

Hranijo se s plodovi in semeni, ob\u010dasno tudi z glivami in \u017eivalsko hrano. Znano je, da glodajo lubje. V na\u0161ih razmerah je uspe\u0161nost prezimovanja verjetno odvisna od plodnosti hrasta, bukve in gabra. Na ra\u010dun \u017eeloda, \u017eira in gabrovih ore\u0161kov si polhi naberejo zadostno koli\u010dino podko\u017ene tol\u0161\u010de. Hrane ne skladi\u0161\u010dijo.<\/p>\n

Samice kotijo samo enkrat na leto, vendar je obdobje rojevanja razvle\u010deno \u010dez vse poletje. V leglu je 2-7 mladih, ki se po vsej verjetnosti za\u010dno pariti \u0161ele v tretjem letu \u017eivljenja.<\/p>\n

Polhova \u017eivljenjska doba je do 5 let, v populaciji pa prevladujejo mlade \u017eivali, ki \u0161e niso spolno aktivne. Plenijo ga kune, ki ga lahko zalezujejo tudi na prezimovali\u0161\u010du, njegove najve\u010dje sovra\u017enice pa so verjetno sove. V prehrani velike uharice iz slovenske Istre je polh zastopan kar s 36,4% (Lipej, 1988), v prehrani lesne sove iz okolice Iga pa z 20,8% (Kry\u0161tufek,1980). V Sloveniji populacijska gostota polhov skozi leta niha. Eden od vzrokov nihanj je gotovo letni obrod plodov in s tem povezana rodnost (nataliteta) na eni ter smrtnost med hibernacijo na drugi strani. Vendar pa je to samo eden mo\u017enih vzrokov.<\/p>\n

\"\"<\/a>

Polh (foto: M. Krofel)<\/p><\/div>\n

Opombe<\/b>
\nNa slovenskem ozemlju je bila znamenita tradicija lova na polhe, ki skoraj nima primere v preostali Evropi. Pri nas prvo pri\u010devanje o tak\u0161nem lovu in u\u017eivanju polhov sega v leto 1240, pol\u0161ji lov tla\u010danov pa je prvi\u010d omenjen za Seno\u017ee\u010de (1460) in Vipavo (1499). Takrat je bil lov obdav\u010den. O tem sta pisala tudi Valvazor in Steinberg. Pol\u0161ji lov, ki je bil za kranjskega tla\u010dana nedvomno pomemben vir beljakovin, ma\u0161\u010dob in postranskega zaslu\u017eka (prodaja ko\u017eic), je ostal obdav\u010den vse do leta 1848 (Ba\u0161, 1984). Polhe so lovili na razli\u010dne na\u010dine: s \u0161ibo ali z dimom so jih izganjali iz dupel oz. “pol\u0161in” ali pa so jim nastavljali pasti. Tradicija lova na polhe je \u017eiva \u0161e dandanes. Doma\u010da obrt \u0161e vedno izdeluje tradicionalne pasti, ustanavljajo pa se tudi dru\u0161tva, katerih cilj je ohranjanje polharskega izro\u010dila. Vra\u017ea, da polhe pase hudi\u010d, je na Slovenskem znana \u017ee od 17. stoletja, v nekaterih obmo\u010djih pa se je obdr\u017eala vse do let po drugi svetovni vojni (Ba\u0161, 1984).<\/p>\n

\u017divljenjski prostor
\n<\/b>Najraje ima listnate in me\u0161ane gozdove na zakraseli podlagi. Zelo pogost je lahko v apneni\u0161kih Alpah, Dinarskem gorstvu, v predalpskem in preddinarskem gri\u010devju ter submediteranski Sloveniji. Za dnevno mirovanje in zimsko spanje si najraje izbere manj\u0161e podzemne jame ali globoke skalne razpoke, ki vodijo v kra\u0161ko podzemlje. Pogosto se zateka v \u010dlovekova bivali\u0161\u010da. Navadno so to stavbe ob robu gozda, vendar pride tudi na obrobje ve\u010djih mest.<\/p>\n

Raz\u0161irjenost v Sloveniji<\/b>
\nVerjetno je splo\u0161no raz\u0161irjen, vendar nimamo nobenih podatkov za ni\u017eavje vzhodno od Mure. Najni\u017eje se pojavlja ob morski obali, v gorah pa verjetno se\u017ee do zgornjega roba bukovih gozdov.<\/p>\n

Raz\u0161irjenost<\/b>
\nEvropa od Pirenejev do Volge. Na severu se\u017ee do Baltika, na jugu pa do Krete. \u017divi tudi na Kavkazu in na severu Male Azije.<\/p>\n

Status<\/strong>
\nstabilen<\/p>\n

Lovna doba<\/strong>
\n1. 10. – 30. 11.<\/p>\n

VIR: LZS<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Opis Najve\u010dji predstavnik dru\u017eine. O\u010di so velike, obrobljene s \u010drnim kolobarjem. Enakomerno ko\u0161at rep je nekako splo\u0161\u010den. Hrbet je srebrno siv, s starostjo pa za\u010dno na njem nastajati rjavi odtenki. Trebuh je bel z rjavkastimi toni. Dlaka je kratka in zelo gosta. Rep je enako obarvan kot hrbet, vendar z manj izra\u017eenimi rjavimi odtenki. Spodnja […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":132,"menu_order":13,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/268"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=268"}],"version-history":[{"count":8,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/268\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":773,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/268\/revisions\/773"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/132"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=268"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}