{"id":270,"date":"2014-09-03T19:14:50","date_gmt":"2014-09-03T17:14:50","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/?page_id=270"},"modified":"2015-03-30T10:30:26","modified_gmt":"2015-03-30T08:30:26","slug":"medved","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/?page_id=270","title":{"rendered":"Medved"},"content":{"rendered":"
\"\"<\/a>

Samec Nejc, odlovljen v Velikih La\u0161\u010dah in opremljen s telemetri\u010dno ovratnico (foto: M. Krofel)<\/p><\/div>\n

Opis<\/b>
\nMedved je najve\u010dji predstavnik zveri. Njegovo telo je mo\u010dno in \u010dokato. Pri hoji stopa po celem podplatu, zato pravimo, da je podplatar (plantigrad). O\u010di so drobne, uhlji kratki in zaokro\u017eeni, rep pa prav tako kratek in skrit v ko\u017euhu. Barva je v osnovi rjava, vendar pa dokaj spremenljiva. Ko\u017euh je lahko tudi svetel z rumenkastimi toni, v drugi skrajnosti pa temen, \u010drno rjav. Telesna dol\u017eina medvedov je naslednja: samci 161-257 cm, samice 120-200 cm. Samci so ve\u010dji in mo\u010dnej\u0161i od samic. Najte\u017eji uplenjeni samci so tehtali ve\u010d kot 300 kg. Mo\u017ene so tudi velike razlike v te\u017ei enako starih \u017eivali.<\/span><\/p>\n

\u017divljenje<\/b>
\nV prvi vrsti je no\u010dna \u017eival, \u010deprav ga neredko vidimo tudi podnevi. Giblje se v hodu ali drncu. \u010ceprav je navidez neokreten in po\u010dasen, lahko zelo hitro te\u010de. Je dober plavalec, mlaj\u0161e (in la\u017eje) \u017eivali pa tudi dobro plezajo. Vid je \u0161ibak, dobro pa sta razvita sluh in voh. Po\u010diva v podzemnih votlinah, kakr\u0161nih je na na\u0161em Dinarskem krasu dovolj. Glede brloga medved ni preve\u010d izbir\u010den. V\u010dasih mu zadostuje \u017ee zavetje pod podrtim drevesom ali gost sestoj mladega drevja.<\/p>\n

Zimo prespi, vendar to ni pravo zimsko spanje (hibernacija); je rahlo, medved tudi pozimi pogosto zapusti brlog. Medvedka med “zimskim spanjem” celo koti. Telesna temperatura se zmanj\u0161a le za 2 stopinji C, kar je \u0161e vedno v mejah telesne temperature budnega medveda. Opazneje se upo\u010dasni sr\u010dni utrip. Miruje ve\u010d mesecev, zunanja temperatura pa je lahko ves \u010das pod zmrzi\u0161\u010dem. Visoko telesno temperaturo medved vzdr\u017euje samo z \u017eivahno presnovo, pozimi pa ne pije in se ne hrani. Ker se tudi ne iztreblja, se mu v telesu kopi\u010dijo strupeni produkti presnove, zlasti se\u010dnina. Du\u0161ika, ki je vezan s se\u010dnino, ne izlo\u010da s se\u010dem, temve\u010d ga vgrajuje v beljakovine, ki se odlagajo v sokrvici. “Zimsko spanje” medveda je torej posebna oblika stradanja z zmo\u017enostjo nevtraliziranja strupenih produktov presnove.<\/p>\n

Medved je vsejed: hrani se z glivami, gozdnimi plodovi, podzemskimi deli rastlin in njihovimi zelenimi deli, nevreten\u010darji, glodavci in mrhovino. Odrasle parkljarje lahko ujame edinole v visokem snegu. Prilo\u017enostno pleni tudi doma\u010de \u017eivali.<\/p>\n

Medvedi se parijo med aprilom in junijem. V tem \u010dasu se medvedka 2- do 3-krat goni. Breja je 7-9 mesecev. Praviloma polega vsako drugo leto. Pozimi (december-februar), praviloma v brlogu, skoti 1-4 mladi\u010de. Na Ko\u010devskem je v leglu povpre\u010dno 1,7 mladi\u010da. Ker medvedka koti med “zimskim spanjem”, ko se ne hrani, so mladi ob rojstvu presenetljivo majhni, saj tehtajo vsega okrog 700 g. Spolno dozorijo v starosti 2,5- 4 leta, \u017eivljenjska doba pa je 30-40 let.<\/p>\n

Pri nas medved skorajda nima naravnih sovra\u017enikov. Medvedov \u017eivljenjski prostor so listnati, iglasti in me\u0161ani gozdovi v ni\u017einah in v gorah. Proti severu se\u017ee celo v tundro. V Sloveniji je najpogostej\u0161i v bukovo-jelovih gozdovih dinarskega Visokogorskega Krasa. Na izbiro habitata mo\u010dno vpliva \u010dlovek. Pri nas najde najbolj\u0161e razmere v vi\u0161inah od 400 do 1200 m.<\/p>\n

\"\"<\/a>

Samica z mladi\u010dema (foto: M. Krofel)<\/p><\/div>\n

Raz\u0161irjenost v Sloveniji<\/b>
\nProti koncu 19. stoletja je bil na zdaj\u0161njem slovenskem ozemlju \u017ee zelo redek. Zadnji stalni medvedi naj bi bili uplenjeni: v seno\u017ee\u0161kih gozdovih leta 1837 (Zelen, 1912); v Kamni\u0161kih in Savinjskih Alpah leta 1854 (v Kamni\u0161ki Bistrici; J. P. 1912); v Julijskih Alpah leta 1871; v trentarskih planinah in v Vratih leta 1873 (\u0160vigelj, 1961); na Pohorju leta 1884 v \u017dlandrovem gozdu pri Ribnici (Mi\u0161i\u0107, 1936); v Trnovskem gozdu leta 1888 (Mikuleti\u010d, 1963\/64) in v idrijskih gozdovih leta 1894 (Jesenko, 1914). Seveda pa moramo te podatke upo\u0161tevati s precej\u0161njo previdnostjo. \u010ce \u017ee drugega ne, je te\u017eko re\u010di, \u010de so bili zadnji medvedi tudi stalni. V letih 1880-1900 je bilo na celotnem kranjskem ozemlju ubitih vsega 17 medvedov (Anonimus, 1910). Ker so v tem obdobju za ubite medvede izpla\u010devali nagrade, je razumljivo, da je bil medved tedaj \u017ee zelo razred\u010den.<\/p>\n

V prvih desetletjih 20. stoletja se je medved stalno zadr\u017eeval v ko\u010devskih gozdovih (Rog, Velika gora, Travna gora, Goteni\u0161ka gora), na Rakitni\u0161ki planoti, Krimu, v I\u0161ki, na Sne\u017eniku in na Javornikih. Ob\u010dasno se je pojavljal tudi v okolici \u017deleznikov, na \u0160marni gori z Grmado, Jelovici, Pokljuki, Me\u017eaklji, v Kotu, Krmi, Karavankah ter Kamni\u0161kih in Savinjskih Alpah. To pa so bili klate\u017ei, ki so kmalu izgubili \u017eivljenje. V drugi polovici tega stoletja se je \u0161tevil\u010dnost medvedov pove\u010dala. Redno so se za\u010deli pojavljati v obmo\u010djih, kjer so bili v 19. stoletju iztrebljeni. Po letih 1951 in 1952 je ponovno postajal stalen na Nanosu (Pernat, 1956\/57) in v Trnovskem gozdu (Mikuleti\u010d, 1963\/64), po letu 1954 pa \u0161e na Gorjancih (Rako\u0161e, 1958\/59). Leta 1952 se je medved pojavil v okolici \u0160umika na Pohorju (\u0160midhofer, 1953). Vse do za\u010detka 60. let so bili medvedi na Pohorju stalni, medvedke pa so celo kotile (\u0160vigelj,1961, Pernat, 1962\/63). Proti vzhodu so se medvedi pojavljali vse do Save, leta 1974 pa je eden za\u0161el celo do Prlekije (Anonimus, 1976\/77). Poleg obmo\u010dji, ki so jih obiskovali \u017ee v prvi polovici stoletja, so v zadnjih desetletjih pogosto zahajali \u0161e na Menino in Peco ter v primorski del Julijskih Alp.<\/p>\n

V za\u010detku 60. let je bila populacija v Sloveniji ocenjena na 150 medvedov (\u0160vigelj, 1961), leta 1970 na 288 (Simoni\u010d, 1972), leta 2001 pa na 350 medvedov.<\/p>\n

\"\"<\/a>

Samec (foto: M. Krofel)<\/p><\/div>\n

Raz\u0161irjenost<\/b>
\nPrvotno je poseljeval celotno Evropo, Malo Azijo ter gozdnata obmo\u010dja Azije do Himalaje na jugu in Kam\u010datke na vzhodu. \u017divel je tudi v velikem delu Severne Amerike in v gorovju Atlas v severni Afriki. \u010clovek je medveda iztrebil v precej\u0161njem delu prvotnega areala. Zato\u010di\u0161\u010de je na\u0161el v severnih, redko poseljenih obmo\u010djih in v gorskih predelih.<\/p>\n

Variabilnost in podvrsta<\/b>
\nTako obarvanost kot telesna velikost medveda se zelo spreminjata. Zato je razmejevanje podvrst zelo te\u017eavno.<\/p>\n

Status<\/b>
\nStabilen.<\/p>\n

VIR: LZS<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Opis Medved je najve\u010dji predstavnik zveri. Njegovo telo je mo\u010dno in \u010dokato. Pri hoji stopa po celem podplatu, zato pravimo, da je podplatar (plantigrad). O\u010di so drobne, uhlji kratki in zaokro\u017eeni, rep pa prav tako kratek in skrit v ko\u017euhu. Barva je v osnovi rjava, vendar pa dokaj spremenljiva. Ko\u017euh je lahko tudi svetel z […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":134,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/270"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=270"}],"version-history":[{"count":31,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/270\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":765,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/270\/revisions\/765"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/134"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=270"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}