{"id":159,"date":"2014-09-02T20:02:50","date_gmt":"2014-09-02T18:02:50","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ld-velikelasce.si\/?page_id=159"},"modified":"2015-07-09T09:52:36","modified_gmt":"2015-07-09T07:52:36","slug":"evropska-srna","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.ld-velikelasce.si\/?page_id=159","title":{"rendered":"Evropska srna"},"content":{"rendered":"
\"\"<\/a>

Srnjad pozimi (foto: M. Krofel)<\/p><\/div>\n

 <\/p>\n

Opis
\n<\/b>Srna je majhna vrsta iz dru\u017eine jelenov. V kri\u017eu je vi\u0161ja kot v ple\u010dih, kjer meri 63-67 cm. Repa prakti\u010dno nima. Glava je, gledano s strani, trikotna. O\u010di in uhlji so veliki. Dlaka je dolga, toga in krhka. Poleti je rde\u010de rjava, pozimi pa siva do sivo rjava. <\/span><\/p>\n

Mladi\u010di so v osnovi pe\u0161\u010deno rjavi s \u010drnimi in belimi pegami po telesu. Pri starosti 6 tednov postajajo pege manj opazne, povsem pa izginejo ob prvi menjavi dlake v oktobru. <\/span><\/p>\n

Samci (srnjaki) imajo na \u010delu kratko rogovje. Popolno razvito je sestavljeno iz veje, na kateri sta poleg njenega za\u0161iljenega vrha \u0161e prednji in zadnji odrastek. Na dnu veje je t. i. ro\u017ea, povr\u0161ina veje pa je grbi\u010dava. Srnja\u010dku zraste prvo rogovje \u017ee novembra ali decembra, februarja pa mu odpade. Rogovje je kostna tvorba. Odraslemu srnjaku za\u010dne rasti rogovje decembra, do konca marca ali aprila pa je \u017ee povsem razvito in o\u010di\u0161\u010deno. Odpade mu od septembra do novembra. Izjemoma zraste majhno rogovje tudi stari srni. <\/span><\/p>\n

Odrasel srnjak tehta do 25 kg, srna nekoliko manj.<\/span><\/p>\n

\u017divljenje<\/b>
\nSpretno se giblje v gosti podrasti. Uspe\u0161na je na kratkih tekih, dalj\u0161i pogon pa jo hitro upeha. Pred nevarnostjo se re\u0161uje z nekaj skoki v go\u0161\u010davo.<\/p>\n

Pribli\u017eno polovico dneva porabi za pa\u0161o in pre\u017evekovanje. Najve\u010d se hrani z objedanjem listov in brstja, pase pa se tudi na travnikih in posevkih.<\/p>\n

\"2090331815_dcd4ab5a01_o\"<\/a>

Srnjak (foto: M. Krofel)<\/p><\/div>\n

Vse leto se zadr\u017euje na enem in istem obmo\u010dju, navadno tam, kjer se je skotila. Populacijska gostota je do ene \u017eivali na 4 ha. Srnjaki si izberejo teritorije v \u010dasu razmno\u017eevanja, srna pa pred poleganjem.<\/p>\n

V gozdovih \u017eivi srnjad samotarsko, na jesen pa se srni pridru\u017eijo mladi\u010di iz prej\u0161njega leta; nastane t. i. zimski trop. Na odprtih poljih srnjad pozimi \u017eivi v velikih, celo ve\u010d desetglavih tropih.<\/p>\n

Parjenje poteka od julija do avgusta. Po oploditvi razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako da je brejost podalj\u0161ana na 39-42 tednov. Srna je namre\u010d edini parkljar z odlo\u017eeno implantacijo. V maju ali juniju naslednjega leta skoti enega do tri mladi\u010de. V leglu sta najpogosteje dva, ki sta lahko razli\u010dnih spolov. Mladi\u010d shodi \u0161ele po treh dneh. Materi ne sledi, ampak ostaja skrit. Ker njegove zunanje \u017eleze \u0161e ne delujejo, ga plenilci te\u017eko odkrijejo. Spolno dozori v starosti 14 mesecev.<\/p>\n

Srnina \u017eivljenjska doba je do 12 let, povpre\u010dna starost v naravi pa pribli\u017eno 3 leta. Glavna plenilca sta volk in ris, mladi\u010de pa lahko uplenijo tudi lisice in ve\u010dje ujede. Vedno ve\u010d izgub na srnjadi povzro\u010data promet in mehanizirano kmetijstvo.<\/p>\n

\u017divljenjski prostor
\n<\/b>Srnjad se najbolje po\u010duti v gozdovih z gosto podrastjo in v grmi\u0161\u010dih. Najbolj ji ustreza mozai\u010den preplet travnikov, pa\u0161nikov in njiv z majhnimi gozdi\u010dki. V tem stoletju se je srnjad prilagodila tudi \u017eivljenju na odprtih poljih.<\/p>\n

Raz\u0161irjenost v Sloveniji<\/b>
\nSrnjad je splo\u0161no raz\u0161irjena in pogosta od morske obale do zgornje gozdne meje. Do druge polovice 19. stoletja je bila na slovenskem ozemlju malo\u0161tevilna in jo je bilo pribli\u017eno stokrat manj kot dandanes. Pogostej\u0161a je za\u010dela postajati z obse\u017enim izsekavanjem pragozdov in razra\u0161\u010danjem grmi\u0161\u010d ter z red\u010denjem velikih zveri. Pove\u010dan odstrel je prvi\u010d zabele\u017een v letih 1858-1862. Najve\u010dje \u0161irjenje pa je do\u017eivela v zadnjih \u0161estdesetih letih: poselila je celotno Primorsko z zara\u0161\u010dajo\u010dim Krasom vred. Pred drugo svetovno vojno srnjadi ni bilo tudi v izrazito poljskih okoli\u0161ih, t. j. v ve\u010djem delu Prekmurja ter na Ptujskem in Dravskem polju. Zdaj so vsa na\u0161teta obmo\u010dja \u017ee gosto poseljena s srnjadjo.<\/p>\n

\"\"<\/a>

Na pa\u0161i (foto: M. Krofel)<\/p><\/div>\n

Raz\u0161irjenost<\/b>
\nVsa Evropa do severne Skandinavije in Urala, Mala Azija.<\/p>\n

Status<\/b>
\nStabilen.<\/p>\n

Lovna doba<\/strong>
\nsrnjak, lan\u0161\u010dak: 1. 5. – 31. 10.
\nsrna, mladi\u010di obeh spolov: 1. 9. – 31. 12.
\nmladica: 1. 5. – 31. 12.<\/p>\n

VIR: LZS<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

  Opis Srna je majhna vrsta iz dru\u017eine jelenov. V kri\u017eu je vi\u0161ja kot v ple\u010dih, kjer meri 63-67 cm. Repa prakti\u010dno nima. Glava je, gledano s strani, trikotna. O\u010di in uhlji so veliki. Dlaka je dolga, toga in krhka. Poleti je rde\u010de rjava, pozimi pa siva do sivo rjava. Mladi\u010di so v osnovi pe\u0161\u010deno […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":132,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/159"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=159"}],"version-history":[{"count":20,"href":"https:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/159\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":911,"href":"https:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/159\/revisions\/911"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/132"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ld-velikelasce.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=159"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}