LOVSKA DRUŽINA
Na območju sedanjega lovišča Velike Lašče sta z delovanjem leta 1946 pričeli LD Velike Lašče in LD Dvorska vas. Leta 1948 je sledila združitev obeh družin v skupno lovsko družino Velike Lašče. Članstvo je obsegalo 28 ustanovnih članov. Prvo odločbo o upravljanju lovišča je izdal Okrajni ljudski zbor Grosuplje. Po njegovi razpustitvi leta 1952 je območje spadalo pod Okrajni ljudski odbor Kočevje. Po sprejetju novega lovskega zakona je bilo LD Velike Lašče z odločbo leta 1955 dodeljeno lovišče v izmeri 5,644 ha. Prapor LD Velike Lašče je bil svečano razvit leta 1971.
LD se je od samih začetkov povezovala s sosednjimi družinami, saj smo že leta 1961 organizirali skupno brakado z LD Sodražica, pozneje pa še z LD Velike Poljane in LD Mokrc.
Članstvo LD se je počasi povečevalo, leta 1961 je družina štela 32 članov, po letu 1970 pa je bilo v družini vsako leto več kot 50 članov. Največ članov in sicer 60 je bilo v LD leta 1990.
LOV
Za povojna leta je bila značilna zelo skromna številčnost divjadi, predvsem srnjadi; številčno so bili najbolj zastopani zajci, lisice in jerebi. Velik del dejavnosti lovcev je bil tako osredotočen na pokončevanje roparic, uspešnost lovcev je bila vrednotena s točkami. Zavest in prizadevanja za višji stalež divjadi so naglo naraščala, veliko truda je bilo vloženega tudi v vzgojo in izobraževanje članstva. V letu 1952 je OLZ Kočevje prvič organiziral predavanja in lovske izpite, ki se jih je udeležilo 18 naših članov. V skladu s takrat novo sprejetim lovskim zakonom leta 1954 se je uskladil tudi Poslovnik, ki je natančno določal navodila za gojitev, uplenitev in pridobitev divjadi, prispevke članov ter obvezna dela. Posledično se je povečala disciplina na skupnih lovih, uplenjena mala divjad pa se je delila med lovce. Kožuhovino je bilo potrebno posušiti ter jo oddati Lovski zadrugi. Tja je bilo potrebno oddati tudi vso uplenjeno visoko divjad.
Leta 1958 je bilo že opazno povečanje staleža srnjadi, stalno je bilo prisotne tudi nekaj jelenjadi ter vsaj 5 medvedov. Večal se je tudi stalež gozdnega jereba, prisotna je bila celo poljska jerebica.
STRELSTVO
Prvo strelsko tekmovanje v LD je bilo organizirano leta 1959, na podlagi katerega je bila izbrana ekipa lovcev – strelcev, ki je družino zastopala na tekmovanjih v okraju. Na občnem zboru leta 1965 so člani LD sprejeli sklep o obvezni preizkušnji lovskega orožja pred lovom srnjaka. Vsak član je moral preizkušnjo opravljati s svojim orožjem, polovico stroškov nabave streliva pa je pokrila lovska družina.V povračilo za oddano divjad naj bi lovci preko Lovske zadruge kupovali lovsko opremo in pripomočke po ugodnejši ceni. Kompenzacija se je izkazala za neuspešno, saj je lovstvo ostalo nepreskrbljeno celo z lovskimi naboji, ki jih niso proizvajali na domačem trgu. Zaradi težav pri nakupu lovskega orožja se je pri lovu uporabljalo vojaško in polvojaško orožje. Počasi so se razmere začele urejati, nekaterim so orožje predelali v lovsko, drugi so uspeli nabaviti lovsko orožje.
KINOLOGIJA
Prva tekma psov goničev je bila v Velikih Laščah organizirana leta 1955. Leta 1960 je bilo v družini 7 brak-jazbečarjev ter 14 istrskih goničev. Istega leta so se trije člani LD udeležili tekme po krvni sledi v organizaciji LZ Kočevje. Temu je leta 1961 sledila še udeležba članov na tečaju za vodnike psov. S Poslovnikom je bil leta 1962 rajon Brezje določen za šolanje psov skozi vse leto, član LD – vodnik lovskega psa pa je imel vsako leto pravico upleniti do 5 zajcev. Leta 1963 je bila ustanovljena Psarna Velikolaška, ki je skrbela za vzrejo kratkodlakih istrskih goničev. Kinološka zveza Slovenije je LD Velike Lašče leta 1981 odlikovala s srebrnim znakom za kinološke zasluge.
LOVSKI OBJEKTI
Gradnja lovskega doma se je pričela na podlagi sklepa, sprejetega leta 1960. S prostovoljnim delom članov in lastnimi sredstvi je zrastel lovski dom, ki je bil odprt leta 1962. Leta 1986 so se pričela dela za dozidavo lovskega doma, saj se je članstvo vztrajno povečevalo. V okviru dozidave se je uredila tudi električna napeljava in centralno ogrevanje.